Propad blogosfere in socialnih omrežij

Najprej so padle trdnjave blogočasnih hišnih blogerjev. Z njimi so začele umirati tudi blogosfere. Skupnost blogerjev, kjer smo specialisti dajali času pečat, je zdrsnil v prepad. Eni se začuda še natičemo po ostrih skalah in plezamo proti soncu.

Lagal bi, če bi pisal, da tistih časov ne pogrešam. Tako je. Pogrešaš šele, ko tega ali tistega ni, ko to ali ono mine, ko tisto ali to izgubiš. Je kot pri ljubezni. Precej patetično se mi sicer zdi naključje, da so blogosfere začele propadati, kmalu po tistem, ko so mediji razpustili hišne blogerjev.

Ampak ni tako. Zaton blogosfere je posledica vzpona in razcveta družabnih omrežij. Resnica je, da je instant prijava v družabno omrežje ponujala več, kot svoj čas blog. Objavljaš. Si opažen. Si del velike, večje, družine. Vedno si na naslovnici medtem, ko si v blogosferi za grande objavo na vstopni strani platforme ali za v tisk moral iztisniti kri. In še najboljše, na socialnem omrežju ti ni potrebno skrbeti za popolnoma nič in še nobenih avtorskih pizdarij. Če kaj ušpičiš ti samo pobrišejo in to je to. Skratka uporabniški profil na družabnem omrežju je tako postal nov mini blog za kvasenje vsebine. S tem je kvaliteta padla. Vulgarnost, nestrpnost in predrznost so začele rasti. Dvigovale so se se tako v višave, da se rojevajo nova pravila, nove uredbe, večji nadzor, boljša cenzura…

Kmalu bodo družabna omrežja, kot nekoč forumu in blogosfere. Tam bodo, kot je po vseh teh leti na Blogosu še Simona Rebolj. Na njih se in se bo nabiral prah. Samostojni blogi pa bodo ostali in jadrali svoj tempo v ritmu, kot so pluli po zadnjem tornadu. Sem in tja bodo dobili veter v jadra. Enkrat bolj drugič manj.